ambicioznost

Ambicioznost v slovenski kulturi

V slovenski kulturi je ambicioznost pojmovanje kot izrazito negativna lastnost, skromnost pa skorajda ne pozna slabosti. Zakaj se tako bojimo uspeha? Smo samo nevoščljivi ali je res kaj narobe z idejo o uspehu?

Kadar govorimo o uspehu, se zelo radi hitro osredotočimo na materialni uspeh: denar. Vendar uspeh v življenju ni le materialen, ampak ga lahko dosežemo na različnih področjih: uspešen zakon, dobro starševstvo, dobro prijateljstvo, zadovoljstvo v službi, itn. SSKJ definira uspeh kot dejstvo, da kdo s svojim delom ali prizadevanjem doseže, kar želi oziroma pričakuje. Ambicioznost pa pomeni, da si za uspeh prizadevamo, torej se potrudimo in naučimo, kar je potrebno, da lahko nato uživamo v rezultatih svojega dela. Uspeh na nekem področju je logična posledica našega prizadevanja, da bi to področje dobro spoznali in se tam dobro počutili. Pomemben je za našo srečo in občutek zadovoljstva.

Uspeh s kulturnega in individualnega vidika

V Sloveniji imamo veliko pregovorov, ki uspeh in ambicioznost označujejo kot negativni lastnosti oziroma uspeh enačijo z nepoštenostjo. Naštejmo tri primere:
Kdor je pošten, ni bogat.
Kdor preveč objemlje, premalo objame.
Višji ko je grad, večji v njem prebiva tat.

Težava je v metanju zadev v isti koš, čeprav vanj ne sodijo. Oseba lahko uspe v svojem poklicu popolnoma zakonito in pošteno. Seveda se dogaja, da kdo zlorablja sredstva, ki vodijo do navideznega uspeha, vendar to ni enako. Predpostavka, da je nekaj narobe z uspehom samo zato, ker ga lahko dosežemo tudi nezakonito, je absurdna.
V naši družbi obstaja tudi prepričanje, da je biti uspešnejši nekorektno do drugih. Če npr. zaslužimo več od preostalih, nas hitro označijo za egoistične in vase zaverovane. Vprašajmo se, kdo lahko bolj pomaga drugim: kdor sam nima ničesar ali bogati ljudje, ki v dobrodelne namene podarjajo milijonske vsote? Dejstvo je, da beraču pač ne moreš pomagati tako, da postaneš berač tudi sam. Po drugi strani je Oprah Winfrey samo lani prispevala dobrih 50 milijonov dolarjev v dobrodelne namene. Nič nam ne preprečuje, da ne bi lastnega uspeha izkoristili za plemenite cilje, in številni premožni ljudje to tudi počnejo.
Na individualni ravni se največkrat ujamemo v družinske vzorce neuspeha, iz katerih je zelo težko izstopiti. Starši, ki sami niso imeli priložnosti za izobraževanje, ki so morali zatreti svoje darove in ki so mislili ter delali le za preživetje, težko naučijo svojega otroka, da je zdravo ambiciozen. Ambiciozen človek pa mora poleg jasno začrtanih ciljev imeti tudi veliko samodiscipline ter pozitiven odnos do svojih dosežkov in padcev. Vendar ko odrastemo, se imamo možnost naučiti, kako izkoristiti svoje darove in prednosti, da ne bi nadaljevali po poti (neuspešnih) staršev. Kljub morda nenaklonjeni osebni zgodovini ali kulturnemu ozadju imamo v današnjem času obilo možnosti za napredovanje. Nikoli ni prepozno spremeniti miselnosti ter narediti nekaj v svoje dobro. Poglejmo si, kako.
Življenje ni pravljica
Odrasli smo s pravljicami, v katerih nedolžni (in popolnoma neambiciozni) junaki, kot je npr. Pepelka, garajo vse življenje, dokler jih ne najde dobra vila in jim podari vse, po čemer na skrivaj vsi (razen Pepelke) hrepenimo: po ljubezni in blaginji. Čas je, da pogledamo stvarnosti v oči. Če bi radi bolje zaživeli, moramo upoštevati življenjska in ne pravljična pravila. Dobrih vil ni in za naše želje moramo poskrbeti sami. Življenjska pravila so jasna: najprej je treba prepoznati svoje želje in ugotoviti, kaj nas osrečuje. Nato moramo zavihati rokave in si prizadevati te želje izpolniti (torej biti ambiciozni). Za uspešno ljubezensko življenje se moramo naučiti ustrezno navezati stike z drugimi, prepoznati napake, ki jih delamo v medsebojnih odnosih, ter vaditi toleranco in sprejemanje sebe in drugih. Za bogastvo se moramo finančno izobraziti, poskušati in se učiti. Bistveno je, da nehamo sanjariti o tem, da nam bodo izpolnjene želje padle z neba. Tudi če garamo in si zaslužimo nagrado za garanje, to ni dovolj. Garati je treba v pravo smer in s pravimi nameni, teh pa se moramo zavedati od samega začetka.

Brez usmerjenega prizadevanja ni koristi
Zakaj je za uspeh potrebno prizadevanje, lahko vidimo pri dobitnikih na loteriji. Dobtniki vrtoglavo visokih vsot denarja na loterijah se praviloma po dveh do treh letih znajdejo v enakem položaju, v enaki službi in z enakim zneskom na računu kot pred glavnim zadetkom, ponavadi le še bolj nesrečni. Zakaj se to zgodi? Povprečni kupci loterijskih srečk ne znajo obračati denarja. Dobitek znajo le zapravljati. In denarja, ki ga samo trošimo, nekoč zmanjka. Če bi te osebe znale obračati oziroma služiti večje količine denarja, bi ga služile že pred dobitkom in zmage na loteriji sploh ne bi potrebovale (zato najbrž ne bi kupovale srečk). Za izboljšanje finančnega statusa, tako kot katerega koli drugega področja, se moramo izobraziti, vaditi, učiti, poskušati, torej si prizadevati za uspeh, biti malo ambiciozni. Miselnost, da bi glavni dobitek na loteriji lahko rešil naše težave, je zato zgrešena. S tem se ne bi ničesar naučili. Zato je dobra novica, da ne potrebujemo čudežev v svojem življenju, temveč samo voljo. Sami si lahko izpolnimo vse svoje želje.
Zmerna ambicioznost je zdrava
Želja po uspehu na različnih področjih je popolnoma normalna. Uspešnejši starši imajo boljše odnose z otroki, uspešnejši zakonci boljše partnerske odnose, finančno uspešnejše osebe si lahko izpolnijo več želja in si tako olajšajo življenje. S tem ni nič narobe. Problem nastane, ko poskušamo takšne želje v sebi zatreti. Ponavadi se bojimo, da nas bodo drugi zaradi naše ambicioznosti imeli za nepoštene. Kadar nekaterih lastnosti pri sebi ne sprejemamo ter jih poskušamo zatreti, jih ne moremo sprejeti niti pri drugih. Tako se rodi nevoščljivost, ki je Slovencem zelo blizu. Mar ni že čas, da se razbremenimo potrebe po nevoščljivosti? Vnesimo v svoje življenje nekaj ambicioznosti in se začnimo veseliti uspeha, lastnega in tujega, kajti uspeh izboljšuje kakovost življenja.
Uživajmo v razgledu
Uspeh je rezultat, v katerega smo vložili trud. Pozitivno učinkuje tako na posameznika kot na družbo. Zanj si je treba prizadevati, ker pomeni napredek za posameznika in tudi družbo. Kdor si glede česa močno želi, da bi mu uspelo, se bo za to zelo potrudil. Če prva pot ne bo uspešna, bo poskusil drugače. Postal bo inovativen pri iskanju rešitve in se bo iz vsakega koraka nekaj naučil, naj bo dobro ali slabo.

Strah pred neuspehom vodi k neuspehu

Pogosto je zmotno prepričanje, da imajo uspešni ljudje večji strah pred neuspehom kot preostali ter da jih to ‘sili’, da morajo biti uspešni. Raziskave kažejo ravno nasprotno. Namreč mnogi manj uspešni ljudje se ponavadi preveč ustrašijo neuspeha, tako da si ne upajo niti poskusiti, da bi bili na nekem področju uspešni. Uspešni ljudje se po drugi strani zavedajo, da je neuspeh normalen spremljevalec uspeha. Na svojih napakah se učijo, zato jih ni strah padcev. Posledično jih ni strah poskušati tako dolgo, dokler ne dosežejo svojih ciljev.

Ste vedeli, da zaslužite ravno toliko, kolikor se cenite?

Raziskave so pokazale, da zaslužimo natančno toliko denarja, kot menimo, da nam pripada. Če zaslužimo samo 10 odstotkov več ali manj, kot se nam zdi, da smo vredni, se začnemo počutiti zelo neprijetno. Ob povečanih prihodkih začnemo denar zapravljati, posojati, vlagati v tvegane stvari, podarjati ali celo izgubljati. Če slabše zaslužimo, pa hitro začnemo razmišljati bolj ustvarjalno, delati dlje ali boljše, se zanimati za druge službe in iskati nove priložnosti. Podzavestno se namreč najbolje počutimo na ‘področju ugodja’. To področje najbolje poznamo in naredimo vse, da bi tam ostali, ker nam daje občutek varnosti.
8 sestavin uspeha
Richard St. John je vrsto let raziskoval, kako so poklicno uspeli ljudje različnih profilov. Izluščil je 8 dejavnikov, skupnih skoraj vsem uspešnim ljudem.

Ideja:
Do idej pridete s poslušanjem, opazovanjem, radovednostjo, spraševanjem, reševanjem problemov in ustvarjanjem povezav med pridobljenimi informacijami.

Vaja: Vadite, vadite, vadite, dokler ne postanete v svojem delu zelo dobri. Odlični. Najboljši.

Delo:
Za vsakim uspehom je neskončno garanja. Vendar če to delo radi opravljate, vam ne bo nikoli pretežko.

Služenje:
Bodite ponosni na to, kar delate. Naj ima neko vrednost za družbo, v kateri živite. Ljudje namreč obogatijo tako, da drugim ponudijo nekaj vrednega v zameno za denar.

Strast:
Kar koli že počnete, delajte to zaradi užitka in lastnega veselja, ne zaradi denarja.

Priganjanje: Priganjajte se telesno in mentalno, predvsem takrat, ko mislite, da vam ne bo uspelo.

Fokus
: Osredotočite se na eno stvar in ji namenite vso energijo.

Vztrajnost: Vztrajajte kljub neuspehom, zavrnitvam, kritikam, pritisku in nevoščljivcem. Vztrajajte, dokler vam ne uspe

Slovenski pregovor pravi, da kdor visoko leta, nizko pade. Realne izkušnje pa nas učijo, da kdor si ne postavlja visokih ciljev, jih nikoli ne bo dosegel. Zanje si ne bo prizadeval, dosežki pa ga tudi ne bodo kar sami obiskali. Vsak uspeh spremlja trdo delo. Zato si lahko mirno postavljamo visoke cilje, kajti prizadevati si jih doseči ni nepošteno, temveč plemenito dejanje, tako kot je plemenito delo samo. Ker se nam ni več treba bati, da bi nizko padli, lahko začnemo celo uživati v razgledu.

Avtorica članka: Karolina Radovanović

Članek je bil objavljen v 23. številki revije O osebnosti.

CIO-je-glavni-v-podjetju

Zakaj vsako napredno podjetje potrebuje CIO-ja

Opis delovnega mesta CIO-ja

CIO je odgovoren za upravljanje z informacijami in podatki celotnega podjetja in njegovih posameznih oddelkov. Odgovoren je za vse funkcije v zvezi z informacijskimi storitvami v podjetju, vključno z vsemi centri za obdelavo podatkov, službami tehničnega vzdrževanja, planiranjem proizvodnje, internim obveščanjem, komunikacijskimi mrežami (zvočnimi in podatkovnimi), razvojem računalniških programov in delovanjem računalniškega sistema. Odgovoren je za hranjenje in vzdrževanje podatkov in zapisov o podjetju na elektronskih ali optičnih medijih, vključno s pregledom računalniško ali ročno vodenih evidenc. Odgovoren je za strojno in programsko opremo za obdelavo podatkov, za njeno nabavo, skladiščenje in stalno izsledljivost. CIO mora definirati strateške usmeritve za ves pretok informacij in za vse komunikacijske postopke in sisteme. Poskrbeti mora za celotno vodenje in definiranje računalniških in komunikacijsklih dejavnosti v podjetju. Odgovoren je tudi za vodenje vsakodnevnih opravil v informacijski službi. Predlagati mora smernice za rast podjetja, bodisi za rast s pomočjo notranjih virov ali z zunanjo pomočjo.

Poslanstvo CIO-ja:
“Skrbeti mora za tehnološko vizijo podjetja, za vodenje razvoja in uvajanja take informacijske tehnologije, ki bo podjetju pomagala ustvariti in obdržati vodilno vlogo na nenehno spreminjajočem se trgu, kjer vlada intenzivni konkurenčni boj”

Razmerja odgovornosti (Hierarhična razmerja)
CIO je odgovoren enemu od izvršilnih direktorjev – seniorjev (EVP, COO, CFO) ali CEO. Je eden ključnih vodilnih kadrov v podjetju in je odgovoren za politiko informacijske tehnologije ter za usklajevanje strategije informacijske tehnologije s poslovno strategijo podjetja. Pogosto nosi naziv »Namestnik predsednika uprave in CIO (direktor informacijske službe). Njegovo mesto je v vrhu podjetja.

K njegovim odgovornostim sodijo:
• Proces planiranja poslovne tehnologije – organizacija med seboj povezanih procesov planiranja
• Razvoj aplikacij – novih in obstoječih aplikacij, ki so potrebne za dejavnosti podjetja in koordiniranje uporabe aplikacij po vseh oddelkih podjetja
• Infrastruktura in ustroj informacijske tehnologije (npr. računalniki in mreže) – njeno nemoteno delovanje in skrb za tekoče investicijsko vzdrževanje
• Izbira izvajalcev – odločitve, ali se bo koristilo zunanje izvajalce ali zaposlene v podjetju za opravljanje storitev v zvezi i informacijsko tehnologijo
• Izbira partnerjev – vzpostavitev trdnih poslovnih vezi s ključnimi dobavitelji informacijske tehnologije in s konzultanti
• Prenos tehnologije – uvesti ustrezno tehnologijo, ki bo olajšala poslovanje podjetja s svojimi kupci in dobavitelji , pri tem pa povišala prihodek in donosnost.
• Zadovoljstvo kupcev – sodelovanje s »strankami« v podjetju in izven podjetja in skrb za to, da so stalno zadovoljni
• Izobraževanje – organizacija izobraževanja za vse uporabnike informacijske tehnologije, z namenom, da se obstoječi in novi sistemi kar najbolj učinkovito izkoristijo.

Potrebne sposobnosti:
• Močna poslovna usmerjenost (bogate izkušnje s področja industrije vodilne informacijske tehnologije in dejavnosti v zvezi s tem (npr. konzultantske ali prodajne izkušnje v industriji informacijske tehnologije)
• Izkazane sposobnosti uporabe informacijske tehnologije pri reševanju poslovnih problemov nekega podjetja in nadziranja stroškov in tveganj.
• Sposobnost prepoznavanja in ovrednotenja novih tehnoloških dosežkov in ocenjevanja, koliko bi bili primerni za uporabo v podjetju
• Sposobnost komuniciranja z ne-tehničnim osebjem podjetja in razumevanje njihovih potreb
• Močne organizacijske sposobnosti za upravljanje s centralnimi viri informacij in aplikacijami ter za njihovo koordinacijo z viri informacij v posameznih oddelkih podjetja
• Sposobnost pravočasne zasnove, predlaganja in izdelave različnih projektov informacijske tehnologije, v okviru predvidenih stroškov.
• Sposobnost dobrega sodelovanja z obstoječim vodstvom podjetja, v smislu dobrega poslušalca, kostruktivnega timskega sodelavca in zgovornega zagovornika svojih vizij v zvezi z informacijsko tehnologijo.

Glavne funkcije CIO-ja

Kot Strateg
• CIO mora biti sposoben pretvoriti informacijo v znanje
• Sposobnost uporabe sredstev za zadovoljitev informacijskih potreb in realizacije ciljev organizacije
• “načrtovanje, uvajanje ter predvidevanje infrastrukture znanja v podjetju”

Kot svetovalec
• Sposobni CIO-ji morajo uporabljati tehnološko znanje, poznavanje ciljev podjetja ter potreb po informacijah pri svetovanju ključnemu vodilnemu osebju.
o CEO-ju (generalnemu izvršilnemu direktorju)
o VP-ju
o Vodjem oddelkov

Kot učitelj
• CIO-ji morajo znanje o informacijski tehnologiji in sredstvih deliti s sodelavci
• Formalne in neformalne možnosti za izobraževanje
• Poučevanje ključnih informacijskih orodij
• Poučevanje učinkovite organizacije ter uporabe informacij
• Uvajanje učnih delavnic z namenom povečati znanje uporabe informacijskih tehnologij

Kot manager
• Od CIO-jev se pričakuje znanje upravljanja z:
• Informacijami
• Tehnologijo
• Zaposlenimi

Kot diplomat
• V managerskem timu se mora pogajati in sklepati kompromise o strategiji razvoja ter doseganju ciljev

Kot advokat
• Biti mora agresiven advokat in zagovarjati pomembnost informacij in znanja.
• Spodbujati mora izmenjavo informacij in znanja med zaposlenimi v organizaciji

Ostale funkcije
• Določajo informacijske zahteve ter potrebe na strateškem, managerskem in operacijskem nivoju organizacije
• Načrtujejo in vzpostavljajo sisteme, ki zagotavljajo zanesljive informacije
• Vzpostavljajo specifične standarde in smernice za definicijo, merila, uporabe in dispozicijo, tako da lahko vsi segmenti organizacije delujejo znotraj istega okvirja.
• Ugotavljajo potrebne investicije v informacijski sistem organizacije
• Zagotavljajo discipliniran okvir za ocenjevanje prednosti informacijske tehnologije napram stroškom informacijske tehnologije
• Predpostavljajo posledice in koristi novih informacijskih tehnologij
• Razvijajo standardne izobraževalne tečaje na področju informacij, informacijske tehnologije in informacijskih sistemov
• Identificirajo lastništvo informacij in hkrati zagotavljajo zaupnost, varnost ter zanesljivost
• Sklepajo dogovore o sodelovanju in ohranjajo odnose z zunanjimi sodelavci
• CIO mora biti sposoben slediti tehnološkim spremembam in napovedovati vpliv sprememb na poslovanje organizacije
• CIO mora vedeti kdaj je primerno investirati v novo tehnologijo
• CIO se mora zavedati organizacijskih trendov, ki lahko vodijo do sprememb v načinu poslovanja organizacije

Problemi in izzivi CIO-ja

CIO-ju predstavlja glavni izziv vodenje informacijske tehnologije podjetja ob hkratnem zagotavljanju ravnovesja med tehnološkimi in delovnimi zahtevami, kot tudi med finančnimi možnostmi in zahtevami trga. To doseže z uporabo računalniške in komunikacijske tehnologije, ki podpira hkrati notranjo rast v podjetju in rast s pomočjo zunanjih sodelavcev. Ena najpomembnejših nalog in hkrati glavnih izzivov CIO-ju je zagotoviti neopazno integracijo in pretok podatkov in informacij od kupca, preko finančne službe v obliki finančnih izkazov, do vodstva v obliki poročil za vodilne kadre.

Položaj CIO-ja tudi zahteva sposobnosti pri upravljanju s časom in razumevanje načinov, kako informacijsko tehnologijo uporabiti v podjetju. Potrebne so izkušnje na področju vodenja in nadzora ter velika fleksibilnost pri delu z ljudmi na najrazličnejših nivojih, tako internih kot eksternih.